Ko je poleti leta 1914 Evropa zakorakala v vojno, so številni bili prepričani, da bo ta trajala le nekaj tednov, v najslabšem primeru do Božiča. Namesto tega je do konca decembra, istega leta bilo že več kot milijon mrtvih in vojna ni kazala svojega konca. Pa vendar se je 25. decembra 1914 na različnih točkah fronte v Belgiji, zgodil premik zavesti in sredi norosti se je pokazala iskrica upanja, ki so jo poimenovali Božično premirje. Številna pisma razkrivajo dogodek iz tistega časa, kjer so v jarkih le nekaj metrov drug od drugega se borili Angleži proti Nemcem; v blatu, mrazu in mukah so doživljali enako usodo ter posledice ideologije, ki jim je bila tako naravna kot je danes tuja, bojevati se v imenu kralja. In kot je navada v vojnah, verjetno je tudi tu vsaka stran o drugi imela najhujše mnenje in predstavo, da je vse prej kot humana. Pa vendar je na božični večer ena pesem, ki sta jo poznali obe strani, omogočila uvid, da so na drugi strani v enakem blatu in groznih pogojih ljudje.

Ko je skoraj 100 let pred prvo svetovno vojno mladi duhovnik z imenom Joseph Mohr napisal besedilo za pesem Sveta noč, si verjetno ni mislil, da bo ravno ta pesem sto let kasneje opevana v rovih nekje v Belgiji in omogočila ne samo premirja, ampak tudi za kratek čas osvobodila ljudi norosti. Medtem ko so v angleščini prepevali Silent Night, je ta  v nemščini zvenela Stille Nacht, heilige Nacht, čigar melodijo je leta 1818 ustvaril avstrijski kompozitor Franz Xaver Gruber in katero je leta 2011 UNESCO razglasil za kulturno dediščino.

Pa vendar poročilo o prijateljski naravnanosti med sovražniki priča o dogodku že par tednov pred Božičem, na osnovi česar je britanski general Horace Smith-Darrien prepovedal kakršno koli prijateljsko interakcijo z nasprotujočo si stranjo in v poročilu navedel, da je takšno obnašanje največja nevarnost, ki preprečuje, da bi se vojaki bojevali učinkovito in uvedel sankcije za vojake, pri čemer jih je svedel na nivo izdajalcev. Kljub temu je božični večer bil združen skozi petje in kaj kmalu so se iz rovov tako iz ene kakor druge strani priplazili vojaki ter si na nikogaršnji zemlji segli v roko, si izmenjali darila, nekateri celo naslove. V času “Božičnega premirja” so si nasprotujoče strani izmenjale torto in klobase za marmelado in whiskey, posebno mesto med darili pa so bili gumbi. V nekaterih primerih beležijo, kako so nekdanji brivci ostrigli vojake z obeh strani; da pa ni manjkalo niti umetniškega pridiha, pa beležijo primer Nemca, ki je na področju nikogaršnje zemlje žongliral in s tem uprizoril fantazijsko predstavo. In da je celotna zadeva dobila piko na i, govori nogometna tekma, ki so jo zaigrali na nikogaršnji zemlji Angleži proti Nemcem, pri čemer so Nemci zmagali s 3 proti 2.

Glede nato, da je mir bil vse prej kot zaželen s strani tistih, ki jim je vojna predstavljala interes, se je vojna nadaljevala in s seboj odnesla 10 milijonov življenj na frontah, 10 milijonov umrlih zaradi posledic vojne, 20 milijonov ranjenih in 12 milijonov vdov in sirot. Pa vendar je dogodek Božičnega premirja kakor iskrica upanja, ki priča o trenutku humanosti, ko je človek obkrožen z norostjo, se kljub temu dvignil iz območja strahu in na drugi strani prepoznal so-človeka.

Almira Ćatović