Enheduanna, prva znana pesnica v zgodovini

Leta 1927 je britanski arheolog Sir Leonard Wooley med izkopavanjem Sumerskega mesta Ur, odkril plošče, na katereih so bila podana imena pokopanih. Na plošči kraljevega napisa je pisalo: »Enheduanna, zirru-svečenica, žena boga Nanna, hči Sargona, kralja sveta, v templju boginje Innana.« In tako se začne zgodba o veliki svečenici, princesi in prvi znani pesnici v zgodovini.

Med rekama Tigris in Evfrat, je pred več kot 4.000 leti obstajalo Akadsko kraljestvo, čigar prvi kralj Sargon Akadski, ki sebe imenoval je pravi ali zakoniti kralj. Začetek njegove zgodbe močno spominja na zgodbo Mojzesa oz obratno. In sicer pravi, da ga je mati na skrivaj spočela in rodila ter kako je kot dojenček bil postavljen v košaro, ki je bila spuščena v reko. Reka ga je odplavila k Akkiju, zajemalcu vode, ta pa ga je vzel za svojega sina in ga imenoval za vrtnarja. Kasneje trdi, da je bila njegova mati entu svečenica (visoka svečenica). Postal je vladar, ki je vladal v 24. in 23. stoletju pr n. št. je podjarmil ostale kralje in razširil svoj teritorij in tako postal prvi človek, ki je, recimo temu zgradil, svoj prvi imperij. Pa vendar to ni zgodba o njem, ampak o njegovi hčerki, ki s svojo poezijo obudila čas in vpogled v življenje visoke svečenice.

***

Kdo je Enheduanna

Enheduanna je živela okoli 2285-2250 pr.n.št. in je prva pesnica v zgodovini, ki jo poznamo po imenu. In če je danes koncept podpisovanja več ali manj uveljavljen pojem, je za tisti čas bila to novost. Njeno ime se prevaja kot visoka svečenica An (boga neba) ali En-svečenica, žena boga Nannar (lune), njen sumerski naziv pa kot »Okras na nebu«. Njena vloga kot visoka svečenica, je bila ustvarjanje stabilnosti imperija, čemur so bili namenjeni rituali in poezija ter hvalnice boginji Inannaji. Bivala je v templju Sin (lunin tempelj) v  mestu Ur in predstavljala je srce mesta.

Inanna, the planet Venus, goddess of love will have a great destiny throughout the entire universe.

Njena dela zajemajo 42 hvalnic templjem, čigar besedila so rekonstruirali iz 37 tabel. Vsakemu od templjev bila posvečena himna, skozi katero nagovarja svete prostore, njihove stanovalce in božanstva, kateremu so bili posvečeni. Ta zbirka je splošno znana kot Sumerske himne templju, kjer med drugim navaja »Moj kralj, nekaj je bilo ustvarjeno česa ni doslej ustvaril nihče.« Ostala njena dela so hvalnice boginji Inanna, njeno povzdigovanje ter čaščenje »Nin-Me-Sar-Ra«, kjer gre za njeno osebno predanost boginja plodnosti in ljubezni,  katero pooseblja planet Venera. Boginjo Inanna nekod imenujejo nasprotnico boginje Ištar, drugje spet da gre za eno te isto različico, kjer je ena asimilirala v drugo in iz katere je kasneje nastala feničanska Astarta, grška Afrodita ter rimska Venera.

Queen of all the ME, Radiant Light,
Life-giving Woman, beloved of An (and) Urash,
Hierodule of An, much bejeweled,
Who loves the life-giving tiara, fit for High Priestesshood,
Who grasps in (her) hand, the seven ME,
My Queen, you who are the Guardian of All the Great ME,
You have lifted the ME, have tied the ME to Your hands,
Have gathered the ME, pressed the ME to Your breast.

Njena vloga je bila pomembna ne samo iz vidika pesništva, ampak tudi iz družinskega vidika, kjer je uravnavala duhovno sfero politične moči družine iz katere je prihajala. Živela je v turbulentnem času; njen oče je namreč združil deželo pod njegovo vladavino in njegovo pot sta nasledila dva sinova in sledili so upori, nakar je njen nečak Naram-Sin premagal oba in ponovno združil kraljestvo. V tem času naj bi se zgodila njena velika tragedija, ki jo opisuje v svojih pesmih, ko je bila pregnana iz templja in prisiljena živeti v izgonu. Njeno mesto visoke svečenice je zamenjal moški imenovan Lugalunne, za katerega ni znano ali je bil svečenik ali kralj, pri čemer jo je osramotil, vzel krono, pregnal z njenega mesta ter jo nagovarjal k samomoru. V izgnanstvu prosi božanstvo lune Nanna za posredovanje in ta usliši njene prošnje. S časoma se zmagoslavno vrne na pripadajoče mesto v templju mesta Ur, kjer nadaljuje svoje delo visoke svečenice.

V Iraku se nahajajo ruševine mesta Ur s templjem imenovanim Hiša Luči, kjer je Enheduanna preživela večino svojega življenja. Templji so bili del obrednega ter ekonomskega centra in družbenega življenja, kjer so se izvajale daritve in obredi posvečeni luninemu božanstvu Nanna. Z luno in njenimi menami so bili povezani obredi in agrikultura, za plodnost zemlje in obilja pa je bila zadolžena visoka svečenica. Prizor iz obrednega življenja je prikazan na disku, ki ga je odkril Leonard Woolley okrog leta 1920. Enheduanna je bila kot visoka svečenica povezana tudi s svetom sanj; njena vloga je bila interpretirati sanje poslanih od božanstev. Tako v delu iz časa, ko je bila v izgonu, zasledimo: »I cannot stretch my hands/from the pure sacred bed/I cannot unravel/Ningal’s gifts of dreams/to anyone.« Da pa posvečena postelja ni bila namenjena le potovanju v sanje, govorijo obredi, kjer je enkrat letno prisostvovala v ritualu imenovanem »posvečen zakon«, kjer se je združila z božanstvom lune Nanna. Obred, kjer gre za poistovetenje in podoživljanje ljubezenske zgodbe med Inanno in Dumzi in njuno združitvijo, ki je zapisana kot najstarejša znana ljubezenska zgodba.

Zgodovinarji omenjajo, kako je bila prva, ki je postavila temelj za kulturo, literaturo, himne, poezijo ter religijo. Njena zapuščina ni samo poezija, ampak inspiracija, s katero je navdihnila hebrejsko Biblijo, Homerjevo himno Grčiji ter zgodnjo krščansko Cerkev. Zraven ustvarjalne, je vsekakor zanimiva njena psihična moč, s katero je obvladovala politično sceno, kjer je bila kot most oz komunikator med bogovi in ljudmi, funkcijo, s katero je zagotavljala in ohranjala stabilnost v mestu in kjer je vlogo svečenice preko poezije obudila 4.000 let kasneje in jo prenesla v naš čas. 

Almira Ćatović

۞

ssk.png